»Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja, ki je v porastu, nismo prav posebej učinkoviti, s spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu.«

»Obžalujem medvrstniško nasilje, do katerega je prišlo, in sem nad njim zaskrbljen. Takšnega dogajanja v šolah si ne želimo.«

»Hitreje vzkipijo, niso strpni, niso pripravljeni poslušati nekoga drugega, zaznavamo tudi 'bullying' – ustrahovanje. Šole nas zelo pogosto pokličejo, in sicer zaradi nasilja, depresije, anksioznosti. Zelo veliko je otrok, ki ne želijo več v šolo, kar pomeni, da so vsi v stiski, tudi starši, kar pomeni, da moramo delati celostno, tudi s starši.«

»Pozivamo vse starše, učitelje, pedagoške delavce, športne trenerje, zaposlene v raznih mladinskih organizacijah, naj bodo pozorni na znake, ki bi lahko nakazovali, da je otrok v šolskem, socialnem ali spletnem okolju žrtev medvrstniškega nasilja ali da je v stiski.«

»Težava nastane, ko mladostniki izkusijo, da je vpliv na druge mogoče dosegati z medvrstniškim nasiljem.«

»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«

»Medvrstniško nasilje je zagotovo rizični dejavnik za depresivno, anksiozno vedenje pri mladostnikih, tudi za samomorilnost. Moramo pa vedeti, da vedno obstaja skupek dejavnikov, ki privede do tega. Nemogoče pokažemo s prstom na en sam dejavnik. Medvrstniško nasilje je zagotovo velika težava med razvojem mladostnika.«

»S pogovorom rešimo številne, na prvi pogled še tako nerešljive izzive. Medvrstniško nasilje namreč ni samo izkušnja nasilja, je tudi izkušnja razčlovečenja.«

»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«